Climbing Vipava Valley

Plezanje Vipavska dolina / Climbing Vipava valley – CVV

360° je pravi naziv tudi, ko govorimo o plezanju. Stene obkrožajo polovico Vipavske doline, sredozemsko podnebje pa omogoča plezanje skozi vse leto. Čvrst, siv apnenec, blaga klima, prijazni domačini, odlično vino in kulinarika že vrsto let privabljajo v našo dolino številne plezalce iz vse Evrope.

Zgodnja pomlad, ko v številnih plezališčih še vladajo zimske razmere, je prvi vrhunec plezalne sezone v Vipavski dolini, saj toplo pomladansko sonce hitro ogreje skale na južnih pobočjih Gradiške Ture in poskrbi za odlične plezalne razmere. Zato je druga polovica aprila namenjena Plezalnemu vikendu Tura. Dogodek sestavljajo tekme na umetnih stenah, tekme v plezališčih, alpinistično-potopisna predavanja in veliko plezanja z veliko zabave. Živahno dogajanje v plezališčih privablja vedno več plezalcev iz Slovenije kot tudi iz tujine.

Vabljeni v Vipavsko dolino - naš raj pod skalami, ne glede na letni čas. Se vidimo na 11. Plezalnem vikendu Tura 2016. Ne smete ga zamuditi!

O zgodovini plezanja na Vipavskem

Stene nad Vipavsko dolino ponujajo odličen poligon za plezanje v skali tudi v zimskih mesecih z več kot 400 klasičnimi alpinističnimi smermi in prav toliko športno plezalnimi smermi, vseh različnih težavnosti in dolžin.

Stene nad Vipavsko dolino so začeli opazovati in oblegati prvi plezalci že v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bili zabeleženi prvi plezalni vzponi, število smeri pa iz leta v leto raste.

Razvoj plezanja je šel v smeri opremljanja krajših t.i. športno plezalnih smeri, ki so dolge en raztežaj. Vipavska dolina je bila med prvimi v tem delu Evrope in domačini so opremili številne izredno lepe športno plezalne smeri v južnih stenah Gradiške Ture in v soteski Vipavske Bele. Med najbolj zaslužnimi je še danes aktiven plezalec Marko Fabčič, ki je s pomočjo številnih domačih plezalcev opremil in kot prvi splezal večino smeri v stenah nad Vipavo.

Rod mlajših plezalcev nadgrajuje njegovo delo in vsako leto dodamo še kakšno novo smer. Stene nad Zgornjo Vipavsko dolino ponujajo več kot štiristo športno plezalnih smeri in prav toliko število klasičnih, alpinističnih smeri.

Prvo srečanje plezalskih navdušencev v Vipavski dolini je bilo v sedemdesetih prejšnjega stoletja in pomeni predhodnika Plezalnega vikenda Tura. Po nekaj letih zatišja, je mlajša generacija, pod budnim očesom starejših alpinistov, začela tkati novo zgodbo Plezalnega vikend Tura, ki se je začela 2006.

Rdeča nit ostaja enaka: več plezanja in več zabave. Tradicionalen dogodek sestavljajo plezalne tekme za otroke na umetnih stenah, tekme in srečanja za vse plezalce v plezališču Tura, predavanja in zabava. Preverjen recept, ki tke bogate prijateljske vezi med generacijami plezalcev iz Slovenije in tega dela Evrope.

Sredozemska podnebje omogoča plezanje v zavetju Nanosa, Gore in Čavna celo leto, z izjemo poletne vročine in močne burje pozimi. Na srečo oba vremenska pojava trajata le nekaj dni na leto. V Vipavski dolini lahko plezamo v majici s kratkimi rokavi skoraj celo leto. Smeri odlikuje dober, čvrst in ponekod oster apnenec, ki daje plezalcu slutiti bližino morja.

Težavnost smeri ne sega v nebo, čeprav ima plezališče Vipavska Bela tudi težke smeri do 8c/c+. Plezališča v Vipavski dolini so idealna za začetnike in uživače, za tiste, ki se uvajajo v svet vertikale. In za tiste, pri katerih imata prednost mir in samota pred oceno smeri in hrupom.

Gostoljubni domačini in vinske kleti pa plezalcem narišejo širok nasmeh na obrazu in polnijo njihove želodčke z rujno žlahtno kapljico vipavskih vin in na močni burji sušenimi domačimi mesnimi izdelki.

Morda niste vedeli. Vipavo so poimenovali njeni prvi prebivalci Kelti. Poimenovanje Vipava izhaja iz dveh keltskih besed »wip«, ki pomeni dolina, in »ach«, ki pomeni skala, v prostem prevodu iz keltščine: dolina pod skalami.

Dobimo se v Vipavski dolini!